Categories
Nekategorizirano

JURJEVO

Uvod

Ste že kdaj slišali pesem »Prošel je prošel pisani vuzem, došel je došel zeleni Jure…«? Mogoče ste jo slišali po televiziji, pela pa jo je skupina fantov in deklet oblečenih v bela oblačila? Ali pa ste jih videli plesati v krogu okoli nekakšnega zelenja v časopisu ali novicah in se začudili njihovemu početju?

No, prav to sem počela tudi jaz, ko smo s pevskim zborom moje osnovne šole nastopali na pomladnem koncertu v Cankarjevem domu na Vrhniki. Zato vam lahko iz prve roke povem da je ta, morda »nenavaden« običaj jurjevanje, ki ga Belokranjci še danes izvajajo 23. in 24. aprila, na jurjevo in velja za najbolj priljubljen praznik pomladi na Slovenskem.

Slika 1: Ples okoli Zelenega Jurija, 2004

Zgodovinsko ozadje in pomen

Jurjevo je pomladni praznik, ki se praznuje tako 23. kot tudi 24. aprila – na god Sv. Jurija, čeprav je v uradnem koledarju označeno 24. aprila. Dan godovanja sv. Jurija se v cerkvenem in navadnem koledarju za dan razlikuje, v Sloveniji po katoliškem koledarju velja, da je to 23. april, medtem ko je bil v deželah oglejskega patriarhata Jurijev god dan kasneje, 24. aprila. Po pravoslavnem koledarju pa se dogodek praznuje 6. maja. Krščanski svetnik sveti Jurij je poznan po legendi, da ubija zmaja ali kačo. Prav ta njegova podoba na konju, v boju z zmajem pa spada med najbolj znane in pogoste upodobitve v krščanstvu.

Sveti Jurij je bil krščanski vojak ali vitez iz Kapadokije. Kot svetnik in mučenec je postal zavetnik orožarjev in vojščakov, razglašen pa je bil tudi za zavetnika mnogih naselij; pri nas recimo Ljubljane, Pirana in Ptuja. Starejše izročilo pozna zelenega Jurija, ki je bil v predkrščanski religiji Evropejcev praznik začetka pomladi. V Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija nekdaj splošno razširjen, do danes pa se je ohranil predvsem na Dolenjskem, v Beli Krajini. Med Slovani je Jurij nadomestil pomembno pomladno božanstvo, verjetno Jarila, od katerega je prevzel mnoge lastnosti, kot je prihod pomladi. (Povzeto po: Wikipedija, Jurjevo, 2020)

Danes označujemo Zelenega Jurija kot starodavnega mitološkega junaka, ki prinaša pomlad, srečo in obilje, z obredom na jurjevo pa oznanjamo ponovno rast in začetek novega življenjskega cikla.

To je bilo nekdaj še posebej pomembno za pastirje, ki so takrat prvič v letu gnali živino na pašo. Etnolog Janez Bogataj je v svoji knjigi Sto srečanj z dediščino na Slovenskem zapisal, da je praznik sv. Jurija nadomestek za neko starejše praznovanje božanstva, čigar zasluga je bila vsakoletna vnovična ozelenitev narave, kar lahko povežemo z davnimi pastirskimi šegami.

Razširjenost

Zanimivo je, da Jurjevo praznujejo ljudje skoraj povsod po svetu. Včasih je bil sveti Jurij eden najpomembnejših tradicionalnih praznikov na Balkanu, Srbi ga na primer praznujejo še danes, le da se njihov praznik imenuje Đurđev dan. Na razširjenost in pomembnost tega lika pa kaže tudi dejstvo, da redkokaterega svetnika opisuje toliko legend kot ravno svetega Jurija. V Sloveniji je bilo do druge svetovne vojne jurjevo zelo pomemben praznik tudi na Koroškem in Štajerskem, le v Beli krajini pa se je ohranil vse do danes. Tam poznajo črnomaljsko in pastirsko jurjevanje.

Navade običaja

Jurjevanje, ki je bilo prvič organizirano leta 1964, kot edino te vrste, je bilo najprej dogodek prikazovanja ljudskih plesov Bele krajine s konca 19. in začetka 20. stoletja. Z leti se je dogajanje na festivalu razširilo in nadgradilo, saj je vključilo tudi raznolike tradicije sodobnega časa. Petdnevni festival se danes odvija v mestu Črnomelj v Beli krajini, deželi belih brez, reke Kolpe in bogate kulturne dediščine.

Slika 2: Jurjevanje v Črnomlju, 1938

V petdnevnem dogajanju na več lokacijah po celotnem mestu Črnomelj se skozi program predstavitve domačih in tujih folklornih skupin prepletajo različni kulturno-zabavni dogodki.

Na jurjevo nedeljo se mladina zbere na Gričku, kjer izbranega mladeniča odenejo v sveže zelenje in ta predstavlja sv. Jurija. Dekleta v tem času okrasijo mlado brezo s pisanimi trakovi in rožami. Skupina deklet in mladeničev se nato odpravi v mestno jedro. Na čelu stopajo fantje, ki piskajo na frule in trobijo na tule ter s tem simbolično odganjajo zle sile, ki so hotele preprečiti prihod pomladi. Sledijo jim fantje, ki nosijo okrašeno drevo, imenovano mlaj, za katerim stopa Zeleni Jurij in za njim dekleta. Po nekoliko starejši tradiciji pa so fantje s trakovi in pisanim cvetjem okrašeno drevo prislonili na graščino, kjer so na oknih čakala dekleta, ki so z drevesa osmukala pisane trakove in cvetje.

Navada je, da se juraši ustavijo pred vsako hišo, zapojejo ter nad vrata zataknejo zeleno brezovo vejico, ki tam ostane vse leto. Ta vejica potem varuje dom, prinaša zdravje, srečo in veselje v hišo, na polja in v hlev.

V Beli krajini so povsod veseli, če jih obišče Zeleni Jurij in ga radi obdarijo z denarjem, jajci, pogačo in vinom. Danes je le še malo skupin, ki obhajajo na ta poganski praznik, zato si vaščani še posebej prizadevajo, da jih privabijo v svojo vas. Zelo redko se zgodi, da pri kateri hiši ne bi odprli vrat, v primeru da družine ni doma, pa juraši vseeno podarijo brezovo vejico. Nekateri oz. kot pravijo »skopuhi« pa Jurija ob prihodu ne obdarijo, zato se skupina njihove hiše prihodnja leta izogne. Kaj takega velja za veliko vaško sramoto. (Povzeto po: Moja dolenjska, Bela krajina: Došel je došel Zeleni Jurij…, 2018)

Ob koncu obreda meščani sprevod navdušeno pričakajo, nato pa ga skupaj zaključijo tako, da juraši odpeljejo Zelenega Jurija do mosta pod cerkvico Sv. Duha, kjer vržejo zeleni koš v reko Dobličico.

Slika 3: Plakat za črnomaljsko jurjevanje, 2018
Slika 4: Fotografija iz festivala jurjevanja v Beli krajini, 2016

Zaključek

Jurjevanje v Črnomlju prirejajo že skoraj 60 let, in sicer junija, zato velja za najstarejši slovenski folklorni festival ter eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov v Sloveniji in tem delu Evrope.

Črnomaljcem festival predstavlja osrednjo občinsko prireditev, že vrsto let pa je to tudi mednarodni festival. Tako kot domačini Belokranjci, se s svojimi plesi, tradicionalnimi obredi, pesmimi ipd. predstavijo tudi druge narodnosti. Na ta način imajo slovenski obiskovalci priložnost spoznati številne svetovne kulture, njihovo tradicijo ter običaje, gosti iz tujine pa belokranjsko kulturo in običaje, njene neokrnjene naravne lepote in lokalno kulinariko.

Če ste torej poleti na dopustu oz. imate šolske počitnice in se junija odpravite kam na Dolenjske konce vam priporočam, da se odpeljete še do Črnomlja ter sami izkusite pestro dogajanje ob prazniku sv. Jurija!

Summary

Name day of St. Jurij which is celebrated in Bela krajina on 23. and 24. April, is the most popular holiday of spring in Slovenia. In Črnomelj it’s being organized for almost 60 years now and therefore it is the oldest Slovenian folklore festival. By folk tradition St. Jurij brings spring, abundance, luck and happiness. There is a tradition In Bela krajina that a day before the holiday the youth goes around the village, sings and whistles on pipes and horns and leads Green Jurij – a young man covered in birch’s greenery. They stop at every house, sing and stick a green birch branch above the front door, because it’s supposed to bring luck and happiness, rich harvest… This custom called jurjevanje is a festival of folklore, gastronomy and craftwork.

Besedilni viri

BOGATAJ, Janez. 1992. Sto srečanj z dediščino na Slovenskem. 1992. Ljubljana: Prešernova družba.

Internetni viri

GABROVEC, Alenka. 2018. Slovenski ljudski običaj: Običaji, povezani s pomladjo. Slovenec.
(Citirano 12.12.2020; 18:02). Dostopno na spletnem naslovu: https://www.slovenec.org/2018/02/21/slovenski-ljudski-obicaj-obicaji-povezani-s-pomladjo/

Jurjevanje je najbolj priljubljen praznik pomladi na Slovenskem. 2020. Metropolitan.
(Citirano 12.12.2020; 18:05). Dostopno na spletnem naslovu: https://www.metropolitan.si/prosti-cas/jurjevanje-je-najbolj-priljubljen-praznik-pomladi-na-slovenskem/

Jurjevanje v beli krajini. 2010. Evropa v šoli.
(Citirano 12.12.2020; 18:07). Dostopno na spletnem naslovu: http://www.sfpkr.si/projekti/EU/jurjevanje/index.html

Jurjevanje. 2020. RIC – Bela Krajina.
(Citirano 12.12.2020; 18:10). Dostopno na spletnem naslovu:
https://ric-belakrajina.si/sl/jurjevanje/

Bela krajina: Došel je došel Zeleni Jurij… 2018. Moja-DOLENJSKA.
(Citirano 9.1.2021; 12:06). Dostopno na spletnem naslovu:
https://moja-dolenjska.si/bela-krajina-dosel-je-dosel-zeleni-jurij/

Jurjevanje – multikulturni prostor prijateljstva in sožitja. 2020. RODNA GRUDA.
(Citirano 9.1.2021; 12:09). Dostopno na spletnem naslovu:
https://www.rodnagruda.si/tradicija_in_obrt/2020060915380369

Jurjevo. 2020. Wikipedija, prosta enciklopedija. (Citirano 9.1.2021; 12:30). Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jurjevo

Slikovni viri

Slika 1: »Ples okoli Zelenega Jurija«, BLAŽIČ Ana Marija, 2004, Radio Odeon. Citirano 13.12. 2020, 18:17.
Dostopno na spletnem naslovu:
https://www.radio-odeon.com/site/assets/files/22553/jurjevanje-2003-25052018.800×0.jpg

Slika 2: »Jurjevanje v Črnomlju«, ŠTERBENC Zvonka, 1938, Kamra. Citirano 13.12. 2020, 18:24.
Dostopno na spletnem naslovu:
https://www.kamra.si/images/zoo_cache/201602/26602_sterbenczvonka0008_de691f80bd42961391570df6a5ca30f1.jpg

Slika 3: »Plakat za črnomaljsko jurjevanje«, 2018, Napovednik. Citirano 13.12. 2020, 18:26.
Dostopno na spletnem naslovu:
https://www.napovednik.com/dogodek487407_55_jurjevanje_v_beli_krajini

Slika 4: »Fotografija iz festivala jurjevanja v Beli krajini«, 2016, Napovednik. Citirano 13.12. 2020, 18:28.
Dostopno na spletnem naslovu: https://www.napovednik.com/dogodek383516_jurjevanje_v_beli_krajini

Povzeto

  1. Bela krajina: Došel je došel Zeleni Jurij… Moja-DOLENJSKA. (Bela Krajina).
  2. Jurjevo. Wikipedija, prosta enciklopedija. (Prazniki)